APDEJT.si

Francosko vrhovno sodišče je v petek razveljavilo francoski nalog za prijetje sirskega predsednika Bašarja al-Asada, ki je bil izdan zaradi domnevnih smrtonosnih kemičnih napadov leta 2013. Sodišče je odločilo, da predsednik države uživa imuniteto, tudi v primeru vojnega zločina, kar pomeni, da Asada ne bo mogoče preganjati na podlagi tega naloga med njegovim mandatom.

Minister za zunanje zadeve in izseljence Asaad al-Shaibani se je v Parizu srečal s svojim francoskim kolegom Jean-Noëlom Barrotom in ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo Thomasom Barrackom. Srečanje je potrdilo skupne cilje Francije in ZDA za Sirijo, vključno s podporo enotnosti, suverenosti in stabilnosti države ter pozivom k politični tranziciji in ohranjanju ozemeljske celovitosti Sirije in stabilnosti v regiji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je francosko odločitev o priznanju Palestine označil za brezznačajno in poudaril, da izjava francoskega predsednika Macrona nima teže, čeprav ga je opisal kot dobrega prijatelja. Trumpova izjava je sledila odzivom na Macronove izjave o priznanju Palestine, ki so sprožile različna mnenja.

Humanitarne organizacije so izrazile zaskrbljenost zaradi naraščajoče podhranjenosti otrok v Gazi, ki je prizadeta zaradi več kot 21 mesecev trajajoče vojne. Hkrati so se Pariz, London in Berlin sešli na nujnem sestanku, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal skorajšnje priznanje palestinske države. Ta poteza Francije, ki sledi podobnim odločitvam Norveške, Španije in Irske, nakazuje pomembno spremembo v evropski politiki in bi lahko vplivala na smeri razvoja v drugih evropskih prestolnicah.

Španija je ostro obsodila nedavno odobritev zakona izraelskega parlamenta (Knesseta), ki naj bi nametnil izraelsko suverenost nad zasedenim Zahodnim bregom. To dejanje je Španija označila za nezakonito in je pozvala k mednarodnim ukrepom. Pakistan in Malezija sta prav tako obsodila izraelski poskus uveljavljanja suverenosti nad zasedenim Zahodnim bregom in zahtevala takojšnje mednarodno ukrepanje.

Henley & Partners je objavil letošnjo lestvico potnih listov za leto 2025, ki ocenjuje moč potnih listov po vsem svetu glede na število držav, do katerih imetniki potnih listov lahko potujejo brez vizuma ali z vizumom ob prihodu. Novi podatki kažejo pomembne premike na lestvici, pri čemer je turški potni list zabeležil opazno rast v svoji uvrstitvi, kar je pritegnilo pozornost javnosti.

Ladja s humanitarno pomočjo Handala je nadaljevala svojo misijo proti Gazi, potem ko je bila za kratek čas prekinjena komunikacija. Izguba stikov je sprožila skrbi zaradi morebitnega napada, saj so bili v bližini opaženi droni. Po dveh urah prekinitve povezave so jo ponovno vzpostavili.

Kremljin je v petek izključil možnost srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pred septembrom. Kljub temu je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bo do srečanja med obema voditeljema sčasoma prišlo.

Kanadski premier Mark Carney je ostro obsodil izraelsko blokado humanitarne pomoči Gazi, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Pozval je mednarodne organizacije, naj prevzamejo distribucijo pomoči, in poudaril, da je namerno oviranje dostave humanitarne pomoči zastrašujoča kršitev mednarodnega prava. Izjave so bile objavljene na družbenih omrežjih.

Turški predsednik Erdoğan je potrdil, da si bo ta teden prizadeval za pogovore s Putinom in Trumpom, s ciljem organizirati srečanje Putina in ukrajinskega predsednika Zelenskega v Istanbulu, ki naj bi spodbudilo mirovni proces. Vendar pa je ruski Kremlj izključil možnost srečanja med Putinom in Zelenskim pred septembrom.

Notranja analiza ameriške agencije USAID ni našla dokazov o sistematični kraju humanitarne pomoči s strani Hamasa v Gazi, kar je v nasprotju z izraelskimi in ameriškimi trditvami. Reuters poroča, da je analiza ugotovila, da je bilo vsaj 44 od 156 incidentov s prijavljenimi ukradenimi ali izgubljenimi zalogami pomoči neposredno ali posredno povezanih z izraelskimi vojaškimi akcijami.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je potrdil zavezo ZDA k podpori Sirije za doseganje blaginje in stabilnosti. Francija in ZDA so ponovno potrdile skupne cilje za Sirijo, pozvale k politični tranziciji in zagotovile svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in stabilnosti države. V skupni operaciji ameriške vojske in sirske vlade je bil v severni Siriji ubit vodja IS.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.